Kombinacija omejitve delovanja senzoričnih sistemov v telesu in odvzema gravitacijske komponente privede do sprostitve telesne strukture (mišic, sklepov, vezi), spremembe pri odzivu možganskih centrov in posledično do popolne fizične in psihične relaksacije. Zaradi sposobnosti floatinga, da uravnovesi nivo vnetnega in stresnega hormona (kortizola) v našem živčnem sistemu, je ena ura terapije enakovredna 4-6 uram spanja, njeni učinki pa nas bodo spremljali še vsaj 24 ur. Redno floatanje lajša fizično in psihično napetost, pomaga kljubovati težavam sodobnega časa (stresu, izčrpanosti, izgorelosti, itd.), prinaša večjo umirjenost in sproščenost, ne nazadnje pa lajša bolečine v telesu, ki so posledica obrabe ali poškodbe. Zelo zgovoren je podatek, da na floating terapije prisegajo tako v ameriški nacionalni košarkarski zvezi (NBA) in hokejski ligi (NHL) kot v ameriški vojski (USAF), kjer sta fizični napor in stresni faktor ekstremna.
Najbolj učinkovito orodje za uspešno reguliranje stresnega hormona je kvalitetna terapija relaksacije in umirjanja, pri kateri se med drugim urimo v prepoznavanju individualnih stresnih okoliščin. Prepoznavanje problema pa je prvi korak do uspešnega spopadanja z njim.
Ko se naše telo znajde v stresnih ali ogrožajočih situacijah, izloča velike količine adrenalina, zaradi katerega nemudoma postanemo bolj odzivni. Istočasno proizvaja tudi stresni hormon, ki mu pravimo kortizol. Kortizol opravlja pomembno funkcijo v telesu, saj nadzira delovanje imunskega sistema. Povišan nivo kortizola sporoča imunskemu sistemu, da je prišlo do vnetja, ki se mu je potrebno zoperstaviti. Telo usmeri vso svojo energije v obrambo, zaradi česar morajo ostale funkcije (prebavne, regeneracijske, spolne…) začasno upočasniti svoje delovanje. Ko imunski sistem opravi svoje delo, se nivo kortizola zmanjša in tako omogoči telesu, da ponovno usmeri svojo pozornost drugam. V primerih, ko smo stresnim situacijam in drugačnim oblikam vnetja izpostavljeni za daljše obdobje, je delovanje naših vitalnih funkcij ves čas upočasnjeno. Telo bo začelo klicati na pomoč: na fizičnem nivoju se lahko pojavijo težave v regulaciji krvnega tlaka, motnje prebave, težave kože in dihal, na psihičnem pa brezvoljnost, pomanjkanje energije, tesnobnost, spolna nezainteresiranost… Tovrstnih klicev ne gre ignorirati, saj lahko vodijo v razvoj avtoimunih in kroničnih bolezni, motnje psihe ali duševne bolezni.
Terapije relaksacije in umirjanja, kakršna je tudi floating, niso čudežne tabletke, a lahko odigrajo ključno vlogo pri kljubovanju vsakodnevnemu stresu. Pomagajo nam, da se lažje umirimo in sprostimo, regenerirajo tkiva po napornem dnevu, blagodejno vplivajo na naš spanec in tako pripomorejo h kvalitetnejšemu življenju, kar se bo obneslo tako v domačem kot v delovnem okolju.
Današnji svet je ena sama velika proizvodnja, ki ji kraljuje načelo “čim več v čim krajšem času.” Ne le, da nam sodobna družba ves čas diha za ovratnik, od nas pričakuje stalno pripravljenost, intenzivnost delovanja, sposobnost hitre adaptacije, eksplozivnega odziva in skladiščenja informacij. Naše bivanje se tako spreminja v bitko s pričakovanji, tako na osebnem kot na poslovnem področju. Taki in drugačni pritiski imajo prav gotovo tudi svoje prednosti: človeštvo potiskajo naprej in ga spodbujajo, da se razvija, krepi in ozavešča. A v vladavini kapitala so naša moralna in duhovna prepričanja ves čas na prepihu, naše zdravje pa na udaru. Raziskave kažejo, da za izgorelostjo oboli kar 60 % Slovencev, kar je izjemno zaskrbljujoč podatek. Omenjali smo že, da telo v situacijah, ko je naše življenje ogroženo, proizvaja velike količine kortizola, hormona stresa. Če smo ves čas pod stresom je tako, kot bi bili ves čas v življenjski nevarnosti. Najbolj pogosta posledica taki izpostavljenosti je prav izgorelost z vsemi svojimi simptomi: izčrpanostjo, nejevoljo, nespečnostjo, razdražljivostjo, agresijo, manjvrednostnim občutkom in pomanjkanjem samozavesti. Do hujših fizičnih in psihičnih bolezni pa je le še korak.
S pomočjo tehnik relaksacije in umirjanja lahko prav tako vstopamo v svoja podzavestna skladišča. Približamo se vzorcem, zakoreninjenim v nezavednem, prepoznavamo nekoristne načine delovanja ali odzivnosti, škodljive mentalne vzorce in celo povode za najrazličnejše odvisnosti in jih začnemo predelovati, predrugačiti, razreševati.
Vsak človek je svet zase. To, kako delujemo ali se odzivamo, se v veliki meri oblikuje že v najzgodnješih fazah našega življenja, pravzaprav že od spočetja dalje. Pri dojenčkih je delovanje in odzivanje spontano, saj se sistemi nadzorovanja odzivov pričnejo oblikovati šele po 2. ali 3. letu starosti. Takrat se razvijata center za spomin in analizo, s pomočjo katerih bo otrok razvijal neke vrste referenčni sistem, v katerem bo skladiščil svoje izkušnje in odzive nanje. To pa še ne pomeni, da se skladiščenje ne dogaja že prej. Informacije se nam kopičijo na podzavestni ravni, od koder lahko nepričakovano izbruhnejo na površje tudi v poznejših fazah našega življenja. Prav gotovo je vsak izmed nas že izkusil situacijo, v kateri je odreagiral tako, da je samega sebe presenetil: velika verjetnost je, da je reakcija izbruhnila iz zgoraj omenjenega, podzavestnega skladišča. Take pojave preučuje biopsihologija, pa tudi v terapevstki hipnozi imamo z njimi mnogo opravka.
V podjetju Floating_Island se lahko pohvalimo z najvišjim standardom kakovosti na področju relaksacijske terapije lebdenja na vodi v Sloveniji ter osebnim in profesionalnim pristopom do naših strank.